Poletovanje smrkcev v Novi Štifti 2013
Včeraj smo se vrnili in smo še polni vtisov. Veliko je ujetih na fotografijah, ki so še malo pomešane. Lepo je bilo. Smrkastično pustolovsko. Noro fajn. Po dnevih pa takole:
V ponedeljek po drugi uri popoldne smo se – voditelji in klanovci – končno zbrali v Novi Štifti in se vrgli na delo. Najprej na kosilo, potem pa resno pripravili vse, da bi Smrčja vas zaživela v vsej svoji smrkastičnosti. Čeprav smrklanovcem Nace in Petra nisva prikazala uokoljenja z zgodbo Pomladni tek, so nas prepričali s svojo igro. Kosmati smrkec, ki ga niso sprejeli medse, nas je na začetku poletovanja opomnil, da se tudi smrkci nimajo fajn, kadar med njimi ni vse v redu – če se kregajo, če si nagajajo, če se zmrdujejo ali nergajo, če grdo govorijo drug o drugem. Zmenili smo se, da tega v naši Smrčji vasi ne bo. Mi bomo ta fajn smrkci in se bomo trudili, da bo teh pet dni naša skupnost res prijateljska. Razvrstili smo se v tri gruče: Modrosmrkastični, Zmrdastični in Smrkavi. Zvadili smo klice in bili pripravljeni na smrčje izzive. No, skoraj.
Podpreti smo se morali še z v večerjo. Vsak je ujel svoj hot dog in potem smo se odpravili v smrkamnolom, kjer smo pripravili ogenj in uživali ob prepevanju pesmi. Malo nas je skrbelo, da nismo naredili čisto vsega, kar smo ta dan nameravali, a smo upali, da bodo pasti za medvede v okoliških gozdovih ujele tudi Azraela, če bi se ponoči preveč približal naši Smrčji vasi.
V torkovo jutro smo se prebudili s pesmijo. Po jutranjem teku in telovadbi smo se razveselili zajtrka. Potem so nas spet obiskali stari smrki in nam naročili, naj sledimo Sledkotu. Smrklanovci so nam dali zemljevide in podali smo se na pot. Spoznali smo potna znamenja, se učili uporabljati kompas in odkrivali skrite sledi. Po nogometni tekmi in malici smo se odpravili na pot. Pri potoku smo se preoblekli v smrkopalke in odsmrkali po poti preživetja. Utrujeni, a srečni, smo se vrnili v Smrčjo vas, kjer nas je čakalo klasično smrkosilo – smrkaroni.
Sledila je bitka talentov. Zaradi stroge smrklanovske žirije in »sovražimtežkaimenanastopajoči
Popoldne smo vzeli barvice in čopiče in se odpravili poslikat kamnolom. Šlo nam je odlično, a nas je lakota zmotila pri ustvarjanju, zato smo se vrnili v Smrčjo vas.
Večerja je bila spet smrkastična –smrklanovci so nam napekli šnite. Ker so smrkci ta stare smrke tako lepo prosili, da bi nastopili na prireditvi Klan ima talent, je bil večerni program spremenjen.
Smrkastično fajn smo se imeli, ko so »mali« Smrkci ocenjevali »velike« in njihove talente. Po razglasitvi rezultatov smo pogledali smrkisanko in se že pripravljali na spanje, ko nas je presenetil še en izziv. Tokrat nočni. Z baterijami smo sledili odsevnikom, ki so nas pripeljali do vseh delov skritega pisma. Dešifrirali smo smrčjo pisavo, prebrali pismo in se odpravili spat.
V sredo smo vstali malo kasneje in stekli k telovadbi. Po zajtrku je vsak izžrebal skritega smrkca in lastnost, za katero si bo prizadeval, da jo do konca poletovanja ujame. Po nekaj igrah smo se odločili, da pomagamo Smrkeli, ki je namesto ata Smrka morala skuhati smrčjo gobovo juho. Iskali smo in iskali in še iskali in ne našli trinajstih gob. Po pici, ki smo jo prismrkali kar sami, smo se odpravili v Maticovo hišo, spoznavat navade ribniških ljudi.
Potem smo v cerkvi poiskali kup svetnikov in se spomnili tudi svojih godovnih zavetnikov.
Popoldne smo se imeli smrkastično fajn ob norenju z vodnimi baloni. Z veseljem smo se lotili lubenice, ki nam jo je prinesel Balu. Zvečer smo v dvorani gledali smrčji film.
Četrtkova budnica je bila čudna. Zelo glasna in prepričljiva je bila, celo največje zaspance je Nacetovo rožljanje spravilo pokonci. Po telovadbi in zajtrku smo se odpravili na visoko razgledno točko na Travni gori, da bi se razgledali po ribniški dolini. Vendar klanovcev nismo videli in tudi razgled so nam pokvarile visoke bukve. Ne pa veselega razpoloženja, saj je bila pot navzdol smrkratka in senčnata. V dolini nas je s smrkosilom že pričakala Tinkarina mamica Andreja.
Popoldne smo se igrali in postavili dva igluja. Sledila je igra za zbiranje smrkotočk in igranje igric po gručah. Zvečer smo pripravili ogenj in večerjali zunaj. Pekli smo hrenovke in tvist. Zapeli smo nekaj pesmi, spomnili smo se pa tudi vseh lepih doživetij tega tedna. Najstarejši smrkci so z voditeljema ostali ob ognju, ostali smo se vrnili in po risanki odsmrkali v postelje.
Zadnje jutro poletovanja so nas prišli zbudit volčiči odhoda, ki so spali zunaj, v šotorih. Smrčja budnica je bila tokrat bolj ubrana:) Kmalu po zajtrku in igrah smo se lotili pospravljanja. Potem smo risali spominske knjigice.
Po kosilu smo se igrali igro, ki so jo pripravili volčiči odhoda. Po popoldanski malici smo se pripravili za sodelovanje pri sveti maši in se ob šestih razveselili staršev in p. Andreja. V krogu smo se poslovili od smrkcev, razdelili knjigice in fotografije. In ker so prejšnji dan pri igranju smrčjih dogodivščin smrkci Gargamela začarali, da je postal prijazen, je bil naš boj z njim končan. In tako smo jo tudi mi počasi posmrkali domov …
To ni SMRKONEC …
(tu bi smrkontinjut)
