Zgodovina

Radovljiški steg je dobri dve leti mlajši od našega Združenja – uradno smo steg namreč postali jeseni l. 1992. A skavtstvo v Radovljici se je začelo že pred tem.

Na pobudo Andreja Černeta in radovljiškega župnika, gospoda Janeza Šketa, se je septembra 1991 začela zbirati prva skupina bodočih skavtov. Vodila sta jih Marija Jekovec in Bogomir Vnučec. Na prehodu v leto 1992, na prvem zimovanju, so nastali simboli stega, ki so ga poimenovali po ruševcu. Sledile so prve obljube in jeseni leta 1992 se je poleg klana oblikovala še četa izvidnikov in vodnic.

Skavtsko življenje je v Radovljici od takrat pritegnilo že več kot 300 mladih. Nismo bili vsako leto enako številčni, imeli smo vzpone in padce in tudi leto ‘zimskega spanja’. Po tem smo zbudili in se sveže spočiti odpravili novim dogodivščinam naproti.

Od prvih korakov do danes smo doživeli že marsikaj. Na prvi tabor smo se odpravili v vročih julijskih dneh leta 1993. Takrat smo bili še začetniki in smo prve izkušnje raje kot sami nabirali s skavti s sosednje Breznice. Utaborili smo se ob reki Nadiži pri Kredu. Imeli smo 2 dekliška voda (Kavke in Žolne) in dva fantovska (Gamse in Kozoroge). Od takrat smo obiskali že vse konce Slovenije: od zasneženega Matkovega kota do vročih Krkavč na slovenski obali, zimovali smo na Uskovnici in spoznavali mlinarstvo v Stavči Vasi pri Žužembergu.

Prva leta sta delovali dve veji – četa in klan. Leta 1999, ko smo si nabrali že dovolj izkušenj, pa smo se opogumili in medse sprejeli še tretjo starostno vejo – krdelo volkuljic in volčičev, ki so se na svojem prvem zimovanju v Adergasu poimenovali Krdelo blatnih šap.

Še vedno pomagamo pri številnih dejavnostih. Od samega začetka sodelujemo pri akciji Luč miru iz Betlehema. Sprejem v Radovljici vsako leto privabi mnogo ljudi, Luč miru iz Betlehema pa ponesemo tudi v župnije, ki jih pokriva naš steg – vse od Ovsiš in Mošenj pa do Srednje vasi in Bohinjske Bistrice. Na sveti večer z našo pomočjo Luč miru razsvetljuje številne domove po okoliških krajih in vaseh.
Večkrat sodelujemo pri sobotnih mašah. Med različnimi projekti, ki smo jih obogatili, pa smo Ruševci najbolj ponosni na razstavo o skavtstvu, ki smo jo pripravili v radovljiški galeriji Kašča.

Oktobra l. 2012 smo se nekdanji, sedanji in bodoči Ruševci zbrali na Pustem gradu, na kraju, kjer so začetniki našega stega postavili svojo prvo kuhinjo v naravi. Pod geslom ‘Dvajset let, eno srce’ smo obujali spomine in upihnili dvajset svečk na torti. Od svojih začetkov do danes smo nabrali veliko izkušenj in še več prijateljev. Ponosni smo na preteklih 20 let in se veselimo prihodnjih skavtskih pustolovščin.