Iskanje totema

V soboto je potek srečanja zmotil Čil! Izgleda, da ga je skorajšnji prestop v zimski čas tako zmedel, da je bil prepričan, da volčiči še niso našli totema, ki smo ga sicer res pozabili na začetku leta in so ga prejšnjič starejši volčiči že prinesli nazaj. Zato nam je prinesel pismo in nas poslal ponj. Sprva se je pot zdela lahka, saj smo se vmes veliko pogovarjali, tekali pred Širkanom in poskušali biti neslišni. Spoznali smo tudi kar nekaj zdravilnih rastlin.

Vendar, ko smo prehodili več kot pol poti, nas je dohitevala tudi utrujenost. Najprej smo jo več kot uspešno pregnali z odličnimi pleni, ki so jih prinesli volčiči.

Ko smo poskrbeli, da smo pojedli vse palačinke, domine, picike in ostale dobrote, smo se odpravili proti brlogu, saj nam je Čil v zadnjem pismu končno priznal, da je totem ves čas v brlogu. Ja, res je zvit, tale naš Čil! Želeli smo si, da bi bila Kača Kaja z nami, kajti ona bi že poskrbela, da bi se Čil lepše obnašal…

Tako smo se hitro odpravili proti brlogu, kjer so nas že pričakovali starši. Stara volka sva bila zadovoljna, da smo se pravočasno vrnili, volčiči pa so bili predvsem srečni, da je bilo dolgega pohoda konec!

Se vidimo naslednjič, auuuuuuuuu!