ČETA DVEH SAV MED ABORIGINI
Kje je dežela »tam spodaj«? Kdo so bili prvi naseljenci velike celine, ki je tako zelo drugačna in
posebna od drugih? Poznate kakšno posebno živalsko ali rastlinsko vrsto celine, ki je polna nasprotij in kontrasta? Če iz uvodnih misli še niste prepoznali namiga, naj vam prišepnem. Četa dveh Sav se je to pot na taboru prelevila v čisto prave Aborigine – avtohtone prebivalce Avstralije. To je tista izolirana celina, ki je po svoje tako prikupna in čudovita.
Raziskovalci so že prvi trenutek po tem, ko so vstopili na ozemlje Aboriginov spoznali, da s temi domorodci ne bo šale. Aborigini so prišleke – tako kot vse ostale – sprejeli s svojim divjim plesom, kasneje pa so si raziskovalci morali postaviti še svoja bivališča, saj so pred nepredvidljivimi nočmi le tako ostali na varnem.
V času prvega dne so raziskovalci pod budnim očesom Aboriginov za lažje
bivanje v skupnosti postavili še nekaj zgradb. Tudi kuhinje so si raziskovalci morali postaviti sami. Raziskovalcem torej nič ni bilo prizanešeno, pa vendarle so vsa navodila gostiteljev vestno in pridno izpolnjevali. Aborigini so svoje goste naučili kar nekaj trikov, kako lažje preživeti v pusti in divji pokrajini. Bi radi vedeli, kako se na preprost način
naredi žlica? Povprašajte raziskovalce… če jih le srečate kje…
Avstralija je velika dežela, prav tako pa je v deželi veliko plemen. Raziskovalci pa ne bi bili pravi
raziskovalci, če se ne bi med bivanjem v Avstraliji vsaj 1x podali na daljši potep raziskovati in
spoznavati še druge okoliške kraje. Aborigini so svojim gostom med drugim pripravili tudi čisto pravo pot preživetja, saj so le na takšen način lahko ugotovili, ali so izvidniki in vodnice iz pravega testa. Vsi, brez izjeme so z atraktivno potjo opravili uspešno. Pri tem pa smeha in zabave ni manjkalo.
Tako lepo je bilo vse te dni… Potem pa je prišel klic iz daljave. Aborigini so morali zapustiti svoje ozemlje, saj so morali pohiteti na pomoč v sosednjo vas. Le kako so raziskovalci sami en dan preživeli na žgočem soncu, v puščavi, kjer kar mrgoli strupenih živali? Kaj so počeli? So se pri tem tudi kaj novega naučili? Pri gradnji udobnih sedežev, naslonjačev in stolov za Aborigine, ki so se zvečer izmučeni a veseli vrnili na svoj mali košček zemlje zagotovo.
Aborigini so raziskovalce naučili veliko novega. Tudi to, kako se v labirintu živega peska išče zaklad. Ni bilo lahko, a so spretni in iznajdljivi gostje na poti do zaklada uspešno rešili vse, tudi tiste najtežje izzive.
Zanimivo je bilo tiste dni opazovati, kako lepo lahko v sožitju živijo ljudstva, ki imajo skupnih le malo lastnosti. To pa je samo še en dokaz več, da se z veliko mero prilagodljivosti danes da marsikaj.
Aborigini so bili veseli, da so v svoji skromni vasici lahko gostili tako prijetne ljudi. Raziskovalci pa so bili ob koncu navdušeni, da na tem našem planetu še obstajajo skromni ljudje, ki za svoj obstoj ne potrebujejo najnovejše tehnologije.
