“A SI PARAJT?”

Nas je vprašal Domen, preden smo se v soboto zjutraj posedli v jeklenega bivola in dva avta. Ker nas je pot vodila čez Koroško na Koroško, je bil poseben poudarek na dokumentih. Z izjemo našega Domna in Ane se čez Avstrijo na Koroško ni peljal še nihče, smo se odločili, da čredo držimo skupaj. Tako se je čreda držala skupaj čez Črnivec, Tržič in Ljubelj, vse do carinika, ki vpraša Ihre Dokumenten bitte. Potem pa čredica razpade, ker nekateri sedijo na ušesih in pasuš hranijo v prtljažniku. Seveda je nepisano pravilo, da mora Matic vedno prispeti prvi. Zato se prav do Treh križev ni ustavil in tako vse uspešno premagal. Hvala bogu pridejo avstrijske kazni šele čez leto ali dlje. Ostali kulturni vozniki se pohlevno pripeljemo v Dravograd in naprej v hude rovte.
Ko pridemo do Lorberjeve hiše, smo vsi spet začudeni nad lokacijo in količino snega. Cela hiša je namreč obkrožena s snegom, ta sneg pa z lepo kopno travo. Prizor je prav pravljičen. Na jasi, obkroženi z gozdom, ki jo seka planinska pot, stoji naš dom za naslednja dva dni.
Prvi dan je minil zelo razburljivo. Najprej nas je Bagira učil kurjenja z lokom. Na tem ognju bi kasneje pekli še srno, če bi jo ujeli in če bi nam ogenj zagorel. Ker niti iskre niti srne niso želele sodelovati, nam je Ana skuhala kosilo kar na šporgetu. Skavti RADI JEMO MAKARONE, ŽLICO V ROKE ZA LAČNE OTROKE in SV. JURIJ – SLOVENIJA  je odmevalo pred obrokom domačega raguja. Po kosilcu in kavici se je zopet veliko poslušalo in preslišalo Matičevega čebljanja, v ta namen smo se nekateri tudi presedli, da ušesa ne bi preveč trpela. 🙂 Na SKVO sestanku se nam je pridružil Ata volk, ki je večino časa kot bolan Rok prespal na postelji.
Tako je poleg dnevnega zamudil tudi nočnega “piksnarčka”, prijetno skavtsko variacijo skrivalnic. Igra ponavadi poteka od obroka do obroka, lahko te pa sredi noči preseneti obisk.Domen nas je presenetil s 40% voditeljev stega Koroška 2. Obiskali so nas Gašper, Marko, Nastja in Klemen. Ker je bila tema spoznavanje, seveda ni šlo brez nepripravljene igre anekdot. Potekalo je nekako tako, da smo med smejočim občinstvom morali ugotoviti, komu pripada prebrana anekdota. Pri vsaki zgodbi so seveda prišli na plan tudi naši spomini z začetka skavtov, od Petrovega modrega očesa do gospoda Drozača. Zgodb je bilo dovolj za 8 litrov čaja, vrečo piškotov in nekaj drv. Vse skupaj smo končali danes in včeraj hkrati.
Noč se je kot ponavadi končala z jutrom, polnim nažaganih drv. Temu pričata dva begunca, ki sta se iz neznosnega brundanja preselila v bolj mirne kotičke.
Prelepo nedeljsko jutro smo začinili s pohodom in košarko pri planinskem domu na Košenjaku.  Za musklfiber nekaterih pa ni krivo podenje za žogo, niti rezanje zelenjave za tortillje, pač pa neumorno kurjenje ognja z lokom. Ni nam uspelo, žal. Na srečo bodo kmalu možnosti za novi poskus, ker se izredno veselimo sožitja z naravo! 

Srečno smo prispeli domov živi in bolni Ana k., Domen, Nace, Luc, Matic, Katja, Jerneja, Rok in Tomaž