VOLČIČI V BiPi-jevi KATEDSKI ŠOLI
Kaj storiti če ti Buri napovejo vojno?
Takšno sporočilo je letos doletelo Stare volke in nekatere volčiče krdela Blatnih šap iz Radolce. Pa smo stari volki kot sklicali posvet in o tem razmišljali kar nekaj sobot. Ker pa pri nas drži rek, da je krdelo moč volka in volk moč krdela, smo na urjenje povabili kar vse letošnje volčiče. Nekateri se našemu kadetskem vpoklicu niso odzvali, ampak po besedah Bi-Pija jih je na urjenje v Ljubno prišlo dovolj in tako se je vse začelo. Kot se za kadete spodobi jih je v šolo za kadete sprejel nizki polkovnik visoke pameti Iki. Tam so dobili svojo sobo in uniformo. Še preden pa so dobro odložili svojo opremo, jih je Bi-Pi sklical in v vetrovnem večeru so bili
seznanjeni s potekom vežbanja. Po slovestnem dvigu zastav so prvič v zgodovini Ljubnega kadeti in kadetke zaprisegli, da bodo upoštevali generala Akelo, začasnega namestnika Bi-Pija. Potem pa šok, o moj Bog: kaj je lahko še bolj ogabno od zažganega gresa? To je ponesrečen poskus soka, ki ga je včasih višji kuhar Baghira skuhal in potem še zažgal. Po nekaterih kritikah je imel okus po gresu z bencinom. Baghira je bil takoj odstavljen z mesta kuharja in nanj so
naslednji dan opoldne prišli kadetski vodi ki so jih vodili Jan, Ana in Mojca. Ker pa so ti od Bi-Pija dobili sporočilo, naj preverijo stanje po vasi, so kuhali ostali člani voda. Na krompirjev golaž pa so seveda prišli tudi naši trije vodniki, ki so ga zelo pohvalili. Prekajeni od
dima, blatni in premraženi zaradi potoka Lešnica smo se vrnili nazaj v kasarno in nadaljevali urjenje. Narednica katedre za domoznastvo Rakša je imela izvrstno predavanje o oznakah na kroju, pomenu barv na zastavi in grbu republilke Slovenije in tako naprej. Po recitalu celotne Prešernove Zdravljice in ne celotne Urške, ki jo hitro vzame povodni mož, smo se lotili zastav. Po veliko kilometrih, prebarvanih z čopičem, so nastale čudovite zastave vodov. Kaj pa takrat
dela odstavljeni kuhar, sedaj najnižji pomivalec posode Baghira? Tudi on pod budnim očesom Rakše riše zastavo z kopijo Radolškega skavta, ki ga je po mnenju Ane narisal sam Miki Mare Grimanovski. Potem pa zunaj pade meter snega. Ko bi vsaj. S kartonastimi sankami smo se odšli sankat po najhujšem bregu navzdol. Nekateri s kartoni pod ritjo, drugi raje kar na
peš. Tisti na peš so se tako hitro kotalili po bregu navzdol, da jih poleg angela varuha ni ujel nihče. Zmatrani in zelo navrteni smo odšli nazaj v kasarno, kjer se vsako soboto zvečer dogaja družabni večer. Vrhunec večera je bila avtošola narednika Ata volka, ki je do sedaj izšolsl že
kar nekaj tisoč voznikov kadetskih vozil. Pri vožnji s kadetko Emo pa je doživel šok in poleg učenke se je od strahu polulal tudi sam. Sledilo je nočno urjenje transporta zajtrka čez nadzorovano mejo. Lačni naslednji dan niso bili. Za podrobnosti pa vprašajte kar kadete same. Kot se za vse kadete in kadetke spodobi smo po zajtrku pospravili kasarno
in se priporočili velikemu Thaju. Da nam bi hot dogi bolje teknili, smo jih
jedli šele po partiji roverčka. Takoj po južni nas je Bi-Pi presenetil in vse odlikoval z nazivom
Mafekinški desetniki. Tako izurjene ste potem dobili domov.
Napisal najnižji pomivalec posode Baghira
