Skavtsko leto se je začelo …

… veselo!

V nedeljo, 13. oktobra 2013, smo se skavtski voditelji zbrali že pred osmo. Zaradi rane ure ni bilo čutiti prav veliko skavtskega veselja, vendar smo se počasi zbudili, zbrali opremo in se napotili proti nogometnemu igrišču na drugi strani Save, na prostor, kjer smo pričakovali skavte.

Kmalu po deveti uri smo začeli. Slovesno, kot je prav. Ob petju skavtske in slovenske himne smo dvignili obe zastavi. Pri kratki spoznavni igri smo ugotovili, da precej maramo svoje sosede.

Sledila je predstavitev taborov. Zvedeli smo, kako so si sposodili vozičke klanovci in kako si niso izposodili čolna. Dobili smo vtis, kako je bilo četi pod budnim očesom in pod ne tako simpatičnimi ukazi velikega norega brata. Nakoncu smo si ogledali še zmagovalne točke bitke talentov, ki so jo predstavili najmlajši, volčiči in volkuljice.

Pomalicali smo pašteto, potem pa so nam voditelji predstavili svoj, no ja, ne ravno sanjski tabor. Ugotovili smo, da brez sodelovanja tudi tabor še tako veščih voditeljev klavrno propade. Sledilo je druženje po vejah. Po vejah smo se poslovili od tistih skavtov, ki letos odhajajo. Slovo ni bilo žalostno, saj nihče od njih ne zapušča skavtov, saj skavtsko pot vsi nadaljujejo v drugi, starejši veji.

Gašper nas je spomnil, kakšna mora biti naša skavtska drža pri maši. Roke imamo skavti vedno prekrižane na prsih, saj objemajo Kristusa, razen med evangelijem in pri povzdigovanju, ko so naše roke spuščene ob telesu, kar predstavlja odprtost in ponižnost, medtem ko čakamo, da se Božja milost zlije na nas.

Po dvanajsti uri smo med petjem pričakali starše. Kmalu za njimi je prišel tudi naš duhovni asistent, župnik Andrej. Posedli smo po armafleksih in šotorkah in se skupaj veselili Gospodove družbe. Med sveto mašo je bila ceremonija prehodov.

Po maši je sledil najbolj neprijeten in najbolj prijeten del – pobirali smo članarino in se družili ob napečenih dobrotah.

Veseli smo tako lepega začetka skavtskega leta. Skavti in starši smo z veseljem ostali skupaj tudi po predvidenem zaključku. Razen nekaterih, ki so pobegnili v tujino (študijske obveznosti). Ostali smo pospravili opremo, najbolj pridni so jo vrnili v skavtsko sobo. Sledila je divja skavtska rojstnodnevna zabava, ampak to je že druga zgodba.

Veliko se nas je zbralo (128 nas je bilio pri sveti maši). Tu so seveda še tisti, ki prireditvenega prostora niso našli, tako da nas je bilo 130. Lepa številka, lepo vreme, lep začetek skavtskega leta, ki ga bomo zdaj pridno nadaljevali po vejah.

Komaj čakamo, da se spet srečamo vsi skupaj …