Ob sotočju dveh Sav Ruševci rastemo že 25 let!
Pretekli vikend smo v Kajuhovem taboru ob reki Savi Ruševci praznovali že 25. obletnico stega Radovljica 1.
25 let je dolga doba. Od samih začetkov, ki sicer segajo v davno leto 1991, pa vse do danes smo doživeli ogromno nepozabnega in lepega. Okrogle obletnice so odlična priložnost, da s skupnih spominov obrišemo prah, jih obudimo in predstavimo našemu podmladku, ki neustrašno premaguje izzive skavtstva.
V taboru je postalo živahno že v petkovih zgodnje popoldanskih urah, ko smo se zbrali vsi voditelji. Kmalu zatem pa so počasi začeli “kapljati” v tabor tudi mlajši skavti. Po uvodnem nagovoru in molitvi smo s skupnimi močmi postavili šotore in pripravili ognjišče. Nato je sledila večerja, po večerji pa zabavni večer ob ognju. Glavna točka zabavnega večera je bila gledališka predstava voditeljev. Voditelji smo z igro na zabaven način mlajšim članom pokazali, kako je nastal steg in kako se je skozi 25 let razvijal. Smeha in zabave zagotovo ni manjkalo, saj je v 25 letih nastalo res nekaj imenitnih zgodb, ki se jih v skupnosti voditeljev še vedno zelo dobro spominjamo. Po igri smo vsi skupaj ob spremljavi kitar in prasketanja ognja zapeli še nekaj skavtskih “klasik”, sledil je nočni počitek.
Jutra brez jutranje telovadbe skavti ne poznamo. Sobotna jutranja telovadba nam bo ostala v lepem spominu, saj so nas naši klanovci zbudili kot prave pop zvezde iz 90-ih s plesom na stare hite iz naše mladosti. Po zajtrku, ki je bil tudi v znamenju naše mladosti, je sledil orientacijski pohod, kjer so volčiči, volkuljice, izvidniki, vodnice, popotniki in popotnice spoznavali igre, ki smo se jih mi igrali v otroštvu, na nekaterih točkah pa so obnovili znanje iz prve pomoči, orientacije, vozlov in plesa. Po 4-urnem potepu je sledilo zasluženo kosilo, po kosilu kratka kateheza, potem pa so se počasi pred vhodom v taborni prostor začeli zbirati naši starši. Pridružilo se nam je tudi nekaj skavtov, ki so v preteklosti vsak na svoj način veliko doprinesli k temu, da danes steg Radovljica 1 obstaja in raste še naprej. Po sprejemu staršev je bila na vrsti velika igra, v kateri smo našemu ubogemu ruševcu pomagali, da je tik pred zimo dobil nazaj vse svoje perje, ki mu ga je odpihnil veter. Še preden je nad tabor padel mrak, so najbolj pogumni starši naših otrok postavili svoje šotore. Ko jim je to uspelo, je najprej sledila večerja, nato pa še večer ob ognju. Po nekaj igrah, ki so jih tudi za naše starše in za vse zdaj neaktivne skavte pripravili izvidniki in vodnice, smo se vsi skupaj prestavili v členar, kjer smo se ob starih fotografijah in kratkih filmčkih še enkrat spomnili zgodovine našega stega. Po ogledu fotografij smo še malo klepetali, potem pa se prijetno utrujeni počasi odpravili v tople spalne vreče.
Zbudili smo se v hladno in megleno nedeljsko jutro. A nas tudi to ni ustavilo, da ne bi praznovanja sklenili v prijetnem duhu. Po kar divji jutranji vadbi smo poskrbeli za svoje želodčke. Dopoldne je minilo v znamenju pospravljanja šotorov in čiščenja tabora. Ko je bil tabor okoli poldneva za spoznanje lepši, kot smo ga prejeli, je napočil čas za sklepni dejanji – sveto mašo in praznovanje.
Za nami je zavidljivih 25 let, pred nami pa nove priložnosti in izzivi. Skavti smo vedno pripravljeni na vse, zato nas prihodnost ne skrbi. Še več, dobro smo pripravljeni. To zgodbo preprosto hočemo živeti naprej. In jo deliti z rodovi, ki prihajajo za nami. Za nas je skavtstvo način življenja in veseli smo, da se nam pri tej veliki igri v objemu narave vsako leto pridružijo novi člani. To je naša zmaga in tudi za vse vas, ki nas tako ali drugače podpirate, se bomo trudili še naprej.
Se vidimo čez 5 let,
vaši Ruševci.
