VSE O NAŠI 10-LETNICI IZVEŠ TUKAJ:

 

7.-8.2.2003

Kakor drevo, ki raste polek reke - duhovna obnova voditeljev stega

Kakor drevo,
ki raste polek reke...

Polovica skavtskega leta je mimo, zimovanja vseh treh vej - Krdela blatnih šap, čete Prasci merjasci in klana Turbo troti - so za nami. Da bi si nabrali moči za drugo polovico leta, smo si voditelji stega Radovljica 1 - Ruševci vzeli ta konec tedna čas zase. Odpravili smo se v Bohinjsko Bistrico, kjer nam je naš duhovni asistent in Balu, dekan Jože Drolc pripravil čudovito duhovno obnovo. Podoba drevesa, ki trdno stoji in nenehno raste, nas je spremljala ves čas našega bivanja v tamkajšnjem župnišču in ob njej smo iskali v sebi vztrajnost za nadaljevanje naše skavtske poti. Duhovno obnovo smo zaključili s sveto mašo, med katero smo na oltar položili svoje želje, poslovili pa smo se s pesmijo "Prišel je čas slovesa". A mi se bomo srečali...

 
22.2.2003

Na Dan spomina smo se spomnili tudi Ruševci

Dan spomina, rojstni dan ustanovitelja skavtov, Roberta Baden-Powell-a, smo Ruševci počastili s sodelovanjem pri večerni sveti maši v župnijski cerkvi sv. Petra v Radovljici. Mašo smo pričeli s petjem pesmi "Naj skavtski duh", nato pa je stegovdkinja Marjana v nekaj stavkih predstavila "očeta vseh skavtov". Po maši smo skavti in vsi, ki so se odzvali našemu povabilu, večer nadaljevali v Slomškovi dvorani župnišča. Tam nam je Matjaž Lapan ob diapozitivih predstavil svoje zanimivo popotovanje po državah severo-zahodne Afrike. Večer smo, zaključili ob skromnem prigrisku, kozarcu soka in prijateljskem pogovoru.

 
15.-17.2.2003

Krdelo blatnih šap je zimovalo: Vikingi - vitezi morja


Viking Hogar

Naši volčiči so tokrat radovedno spoznavali življenje Vikingov. Vikinškega duha so jih učili trije stari Vikingi: Hilda, Skald in Hogar. Izkazalo se je, da biti Viking še zdaleč ni tako lahko, kot se morda zdi na prvi pogled. Potrebno se je bilo izkazati v raznovrstnih veščinah - od pisanja vikinške zgodbe, vezenja in tekmovanja v igrah na snegu pa vse do boja v pravi morski bitki (potopili smo marsikatero sovražnikovo ladjico!). V vseh preizkušnjah smo molili vikinško molitev:

Gospodar kopnega in Vladar morja!
Vodi naš drakar,
ko se podajamo v neznane daljave.
Usmerjaj nas mimo čeri
in v jadra upri pravi veter.
Ustvari nam pogumno srce,
da bomo vztrajali na poti
in varuj doma vse,
ki ob ognjišču čakajo na nas.

In na koncu so vsi nadebudni udeleženci šolo opravili z odliko. Celo tako so se izkazali, da se je o njih pisalo v Deželnih novicah!

 
7.12.2002

Miklavževanje za otroke beguncev v azilnem domu

Radovljiško krdelo je v soboto razveselilo begunske otroke v azilnem domu v Ljubljani. Še to srečo smo imeli, da smo po železni cesti potovali brezplačno. Da ne govorimo o sreči, ki smo jo prinesli otrokom. No, prinesel jim jo je sveti Miklavž, mi smo ga samo pomagali priklicati.
Otroke smo ob koncu obdarovanja povabili v krog, da smo skupaj odpeli in odplesali nekaj skavtskih iger. Zvedeli smo, da prihajajo iz najrazličnejših držav: Makedonije, Albanije, s Kosova,iz Rusije... Njihova imena nam ne bodo več tako tuja, pa tudi pred njimi in njihovimi vrstniki se ne bomo zapirali. V prebožičnem času vsem želimo, da bi jih, tako kot radovljiški volčiči, sprejeli kot svoje nove prijatelje!

 

30.11.2002
in
1.12.2002


Mama Rakša
na skavtski stojnic
i

Skavtska stojnica na Miklavževem sejmu

V Radovljici smo pripravili že sedmi Miklavžev sejem. Z denarjem,zbranim na sejmu, župljani pomagamo župniji. Obenem pa je prireditev priložnost, da se vsako prvo adventno soboto in nedeljo že tradicionalno družimo na trgu pred cerkvijo. Premražene roke si pogrejemo ob vročem čaju, lakoto pa preženemo s palačinkami, krofi, kruhom in zeseko...Tudi skavti smo sodelovali (pri krofih!). Postavili smo svojo stojnico, na njej pa prodajali voščilnice, okraske za drevešček in mah za jaslice. Skavtska stojnica je bila bolj obiskana kot katerokoli leto prej, ves zbrani denar pa bomo namenili za ogrevalno napravo v radovljiški kapeli.

 
23.-24.11.2002

Krdelo blatnih šap na posvetovalni skali

Ob polni luni se je zbralo radovljiško krdelo in si ob mesečini in soju baterijskih svetilk pogumno pot utrlo skozi džunglo. Vse do skale posveta. Tam smo prisluhnili Akeli, potem pa dali besedo za štiri volkuljice in jih tako sprejeli v Krdelo blatnih šap iz Radolce. Bandarloge smo slišali samo z daljave, blizu pa niso upali, ker smo imeli s sabo kačo Kajo. Saj veste, kako se je bojijo. Še vedno siti od okusne večerje, ki nam jo je skuhal ata Volk, smo se vrnili v brlog. Tam smo prvič prespali vsi volčiči. Tako smo se stisnili, da nas čisto nič ni zeblo. Mama Rakša nam je prebrala pravljico za lahko noč, potem pa smo pospali.
Naslednje jutro smo se za nove volkuljice Ajdo, Lijo, Lucijo in Špelo zahvalili Velikemu Thaju pri maši. V brlogu pa nam je bilo tako prijetno, da smo sklenili, da bomo še kdaj prespali tu.

 
9.11.2002

Svet stega

V Slomškovi dvorani smo se zbrali vsi Ruševci na Svetu stega. Predstavila se nam je nova stegovodkinja (saj ne da je ne poznamo - skavtinja je že od samih začetkov), izvolili smo dva nova predstavnika in gospodarja. Na Svetu Združenja nas bosta v naslednjih treh letih predstavljala Aleš in Jana, za naše imetje pa bo skrbel Šimen.

 
27.10.2002

Vajeti v stegu prevzela nova stegovokinja


stegovodkinja Marjana

Na današnjem srečanju skupnosti voditeljev v skavtski sobi je bila enoglasno (z 10 glasovi) za stegovodkinjo Ruševcev izvoljena voditeljica klana Turbo troti Marjana Dacar. Na tem mestu je zamenjala Urbana Jalna, ki mu je potekel drugi mandat. Marjana je tretja, ki je nase prevzela najbolj odgovorno funkcijo v stegu. Prvi stegovodja je bil Janez Resman.
Dosedanji stegovodja - edini, ki je v stegu aktiven voditelj že vseh 10 let - je bil izvoljen na mesto blagajnika stega in bo poleg tega aktivno deloval še kot pomočnik duhovnemu asistentu Jožetu Drolcu.
Za gospodarja je Sk.Vo. izvolil Simona Resmana, ki se je letos poslovil od aktivnega vodenja.

 
19.10.2002

Šir Kan v radovljiški džungli in Jakec v Logatcu


v temni džungli...

Že četrto leto zapored je Šir Kan ravno v tem času svoja lovišča prestavil v naš konec džungle. Rjovel je, da so se tresla tla in listje je še hitreje kot ponavadi padalo z dreves. A Krdelo blatnih šap je bilo varno v zavetju brloga in se ni prestrašilo. Volčiči so bili pod budnim očesom Akele in Rakše celo tako pogumni, da so pokukali ven, ko so zaslišali tihe glasove pred brlogom. Bile so štiri drobne volkuljice, ki so skozi temačno džunglo bežale pred divjim tigrom. Kdo ve, kaj bi se jim lahko zgodilo, če jih ne bi Mama Rakša sprejela v svoj brlog. Zdaj bodo nevarnosti in postavo džungle spoznavale z radovljiškim krdelom.

Medtem pa so se na drugem koncu skozi "džunglo" orientacijskih preizkusov prebijali tudi izvidniki čete Prasci Merjasci iz Radovljice. Že več let zapored se udeležujejo tega preizkusa in vsako leto se vrnejo enako navdušeni in enako uspešni. Letos ni bilo nič drugače...

 
13.10.2002

Začetek novega skavtskega leta

Za začetek novega skavtskega leta smo si Ruševci izbrali Pusti grad nad Lancovim. Tako smo se po desetih letih vrnili na kraj, ki ima v zgodovini našega stega pomembno mesto. Tu so bili začetniki skavtstva v Radovljici na prvem izhodu leta 1991, torej leto dni preden smo postali steg Radovljica 1 - Ruševci. Leta 1993 pa smo imeli tu še obljube.

Tokrat smo se na grad odpravili po drugi poti kot naši ustanovitelji pred leti - šli smo preko Fuksove brvi, radovljiške znamenitosti, ki so jo po mnogih letih spet postavili in z njo povezali dva bregova reke Save (na tem delu sta Sava Bohinjka in Sava Dolinka že združeni). Odprtje brvi je bilo le en dan prej in Ruševci smo bili med prvimi, ki so po njej prečakali Savo.

Na Pustem gradu smo imeli ceremonije prehodov. Nekaj volčičev in volkuljic se je ta dan vrnilo v človeško vas, izvidniki in vodnice pa so se poslovili od svojih starejših članov, ki so prinesli novih moči v skupino popotnic in popotnikov Turbo troti. Spremembe pa so se zgodile tudi v voditeljskih vrstah. Od vodenja sta se poslovila Simon in Žiga, krdelu, četi in klanu pa so se pridružili Asja, Peter, Igor in Aleš. V krdelu bodo torej Petra, Asja, Matevž, Marko in Balu Jože, v četi Jana, Damjan, Andrej in Aleš, v klanu pa Marjana, Peter in Igor.

 
5.10.2002

Ruševci sodelovali pri vaji o ravnanju v primeru naravne nesreče

Vaja, ki jo je za učence osnovne šole A. T. Linharta Radovljica in šole s prilagojenim programom Anton Janša Radovljica organizirala Civilna zaščita, je potekala dopoldan in se je pričela z zvoncem, ki je prekinil pouk in opozarjal na nevarnost. Sodelovalo je več organizacij: Gorska reševalna služba, radovljiški gasilci, Kinološko društvo in predstavniki našega stega. Učencem so predstavili možnosti evakuacije ljudi iz goreče stavbe, načine gašenja ognja, postavili so šotore, kinološko društvo pa je predstavilo vlogo psov v reševalnih akcijah. Dogajanje je bilo za vse prisotne gotovo bolj zanimivo od sobotnega pouka, atraktivnost nekaterih demonstracij pa je pritegnila pozornost marsikoga izmed navzočiih in se je izkazala za zelo poučno. Dopoldan so vsi skupaj zaključili še s kosilom v osnovni šoli.

 
28.9.2002

Praznovanje je za nami!

S koncertom Adija Smolarja smo zaključili dvodnevno prireditev ob 10-letnici stega. Praznovati smo začeli že v petek, 27.9. ob 16.00, ko smo se zbrali in se peš odpravili v Breznico, kjer so nas prijazno sprejeli skavti stega Pod svobodnim soncem. Tako smo simbolično zaokrožili naših prvih 10 let - na našem prvem taboru davnega leta 1993 smo bili skupaj skavtinje in skavti stegov Breznica 1 in Radovljica 1. Več o praznovanju si preberi (in poglej kako fotografijo) na posebni strani.

 
21.9.2002

Luč dneva zagledala posebna spletna stran, posvečena 10-letnici

Naše spletne strani so bogatejše še za eno stran. Ta bo spremljala vsa dogajanja, povezana s praznovanjem v petek (27.9.) in soboto (28.9.). Tam boste našli vse informacije v zvezi z orientacijo, kar bo posebej zanimalo nekdanje in še vedno aktivne Ruševce, izvedeli boste vse o sobotnem programu, ki se bo zaključil z brezplačnim koncertom Adija Smolarja, spremljali boste priprave na vse to in si kmalu po prireditvi že lahko ogledali tudi prve fotografske utrinke...

 
21.9.2002

"10 let na pravi poti" spremlja tudi nov znak

Geslo "Na pravi poti" bo spremljal tudi nov, primernejši, znak. Nastal je po ideji klanovodkinje Marjane in nam v sliki pove ravno tisto, kar nam geslo v besedi: X (rimska številka 10) predstavlja 10 let stega Radovljica 1 - Ruševci, kar podkrepita še letnici 1992 in 2002. V "desetki" pa je še kompas, ki nam kaže pravo pot.

 
16.9.2002

Izbrano geslo praznovanja 10-letnice stega

Tako velik dogodek, kot je dvodnevna prireditev v počastitev jubilejnih 10 let stega. si zasluži svoje geslo. Sk.Vo. je na enem svojih srečanj izbral geslo "Na pravi poti". Govori nam o tem, da smo radovljiški skavti hodili in hodimo po pravi poti. Kako tudi ne bi, ko pa imamo zakone, ki nam na vsakem "križišču" olajšajo odločitve. In 10-letnica je pravi trenutek, da to proslavimo.

 
7.9.2002

10-letnica stega Radovljica 1 in koncert Adija Smolarja

Praznovanje naše obletnice pospešeno dobiva končno obliko. Sk.Vo. pogosto sestankuje pozno v noč in kuje načrte za ta veliki dogodek. Zeankrat so nam zaupali tole:


Sk.Vo. sestankuje...

Radovljiški skavti (zdajšni in bivši) se bomo v petek, 27.9.2002 odpravili na Ajdno - na kraj kjer se je vse skupj začelo. Tam so bile prve obljube stega Radovljica 1 - Ruševci. Na Ajdni bomo prespali in se naslednji dan pomerili v orientaciji. Nekaj pred 17. uro se bomo vrnili v Radovljico in točno ob 17.00 se bo na trgu pred cerkvijo pričel krajši program. Sledila bo sveta maša in nato še praznovanje s koncertom Adija Smolarja, ravno tako na trgu pred cerkvijo. Ostalo pa naj zaenkrat ostane še skrivnost.

Vsi, ki ste kadarkoli nosili rutko v barvah našega stega se zagotovo udeležite že orientacije, svoje prijatelje, znance in sorodnike pa povabite na zaključni del (28.9.02 ob 17.00)!

Če nam vreme ne bo naklonjeno, bomo pohod na Ajdno in orientacijo izpustili, sobotni večerni del pa bo potekal nemoteno, le da se bomo zbrali v graščinski avli.

 
ARHIV NOVIC

RADOVLJICA 1 - RUŠEVCI, Linhartov trg 31, 4240 Radovljica