Radovljica1 - Ruševci

VSE O NAŠI 10-LETNICI IZVEŠ TUKAJ:

Na tleh utrjene staroslovanske naselbine ("Gradišče") je bila kasneje, kot domnevamo, v 12. stoletju zgrajena manjša lastniška cerkev, posvečena sv. Petru. Po prenosu farnega sedeža z Rodin v Radovljico v 13. stoletju se je hitro rastoči kraj obogatil z novo, vsekakor večjo cerkvijo, sezidano v romanskem slogu. Cerkev in v neposredni soseščini stoječi grad ortenburških grofov sta v tem času predstavljala z močnim obrambnim zidom obdano celoto. Trg pred cerkvijo je občasno, ob cerkvenih praznikih služil kot tržni prostor. Iz teh začetkov se je v 14. stoletju razvil pravi trg in konec 15. stoletja tudi mesto. Enega značilnih znamenj razvijajočega se kraja pomeni zidava sedanje mogočne župnijske cerkve. Najstarejši del stavbe predstavlja prezbiterij, zgrajen sredi 15. stoletja na mestu nekdanje romanske apside. Med najpomembnejše figuralne sklepnike na stropu prezbiterija sodi tisti s portretom po imenu neznanega graditelja cerkve. Stavbarski znak ob njem nam pove, da je mojster zgradil tudi ladjo župne cerkve v Kranju in Škofji Loki. Leta 1495 so na mestu domnevne triladijske romanske bazilike sezidali novo ladjo. Prostor kvadratnega tlorisa prekrivajo enako visoki oboki, ki jih nosijo vitki mnogokotni slopi. Stavba sodi v okvir v pozni gotiki zelo razširjenega arhitekturnega tipa t.i. cerkve - dvorane.

V cerkvi je 7 oltarjev, glavni in 5 stranskih , poleg njih še novi sredi prezbiterija z reliefi kiparja Staneta Jarma. Glavni oltar z letnico 1713 je narejen iz marmorja s številnimi barvnimi vložki. Oblikovala sta ga italijanski kamnosek Lodovico Bombasi in Angelo Putti, imenovan Pozzo, oba iz Ljubljane. Oltarna podoba "Kristus izroča ključe Petru" je delo slikarja Janeza Šubica iz leta 1871. Poleg prižnice stoji oltar sv. Ane s tabernakljem, narejen po načrtu arhitekta Ivana Vurnika (1884-1971). Slike štirih evangelistov je tabernaklju dodala arhitektova žena Helena Vurnik. Skupaj s prezbiterijem je bila zgrajena tudi Marijina kapela, prekrita z gotskim rebrastim svodom. Marijin oltar je iz belega marmorja, izdelek radovljiškega kamnoseškega mojstra Janeza Vurnika. Kiparski okras sta prispevala kiparja domačina Janez Resman in Jože Pavlin (1898). Kapela sv. Krvi spominja na nekdaj znamenito božjo pot svete Krvi v Radovljici. Oltar je iz 2. polovice 19. stoletja. Ostali oltarji so izdelek radovljiškega podobarja Matije Goričnika (1790-1862), ki je del kiparskega in slikarskega okrasa prevzel s starejših opuščenih oltarjev v cerkvi.
Cvetlični slikarski dekor na stropu ladje in prezbiterija je po prvotnih vzorcih posnel in restavriral Simon Ogrin.

RADOVLJICA 1 - RUŠEVCI, Linhartov trg 31, 4240 Radovljica

Na tleh utrjene staroslovanske naselbine ("Gradišče") je bila kasneje, kot domnevamo, v 12. stoletju zgrajena manjša lastniška cerkev, posvečena sv. Petru. Po prenosu farnega sedeža z Rodin v Radovljico v 13. stoletju se je hitro rastoči kraj obogatil z novo, vsekakor večjo cerkvijo, sezidano v romanskem slogu. Cerkev in v neposredni soseščini stoječi grad ortenburških grofov sta v tem času predstavljala z močnim obrambnim zidom obdano celoto. Trg pred cerkvijo je občasno, ob cerkvenih praznikih služil kot tržni prostor. Iz teh začetkov se je v 14. stoletju razvil pravi trg in konec 15. stoletja tudi mesto. Enega značilnih znamenj razvijajočega se kraja pomeni zidava sedanje mogočne župnijske cerkve. Najstarejši del stavbe predstavlja prezbiterij, zgrajen sredi 15. stoletja na mestu nekdanje romanske apside. Med najpomembnejše figuralne sklepnike na stropu prezbiterija sodi tisti s portretom po imenu neznanega graditelja cerkve. Stavbarski znak ob njem nam pove, da je mojster zgradil tudi ladjo župne cerkve v Kranju in Škofji Loki. Leta 1495 so na mestu domnevne triladijske romanske bazilike sezidali novo ladjo. Prostor kvadratnega tlorisa prekrivajo enako visoki oboki, ki jih nosijo vitki mnogokotni slopi. Stavba sodi v okvir v pozni gotiki zelo razširjenega arhitekturnega tipa t.i. cerkve - dvorane.

V cerkvi je 7 oltarjev, glavni in 5 stranskih , poleg njih še novi sredi prezbiterija z reliefi kiparja Staneta Jarma. Glavni oltar z letnico 1713 je narejen iz marmorja s številnimi barvnimi vložki. Oblikovala sta ga italijanski kamnosek Lodovico Bombasi in Angelo Putti, imenovan Pozzo, oba iz Ljubljane. Oltarna podoba "Kristus izroča ključe Petru" je delo slikarja Janeza Šubica iz leta 1871. Poleg prižnice stoji oltar sv. Ane s tabernakljem, narejen po načrtu arhitekta Ivana Vurnika (1884-1971). Slike štirih evangelistov je tabernaklju dodala arhitektova žena Helena Vurnik. Skupaj s prezbiterijem je bila zgrajena tudi Marijina kapela, prekrita z gotskim rebrastim svodom. Marijin oltar je iz belega marmorja, izdelek radovljiškega kamnoseškega mojstra Janeza Vurnika. Kiparski okras sta prispevala kiparja domačina Janez Resman in Jože Pavlin (1898). Kapela sv. Krvi spominja na nekdaj znamenito božjo pot svete Krvi v Radovljici. Oltar je iz 2. polovice 19. stoletja. Ostali oltarji so izdelek radovljiškega podobarja Matije Goričnika (1790-1862), ki je del kiparskega in slikarskega okrasa prevzel s starejših opuščenih oltarjev v cerkvi.
Cvetlični slikarski dekor na stropu ladje in prezbiterija je po prvotnih vzorcih posnel in restavriral Simon Ogrin.

RADOVLJICA 1 - RUŠEVCI, Linhartov trg 31, 4240 Radovljica